Kampiranje v Nordijskih državah

Najboljši in cenovno ugoden način za raziskovanje nordijskih držav je, da se na pot odpravite z avtom in šotorom ali pa kar z avtodomom. Še poleti so vremenske razmere na skrajnem severu lahko neprijetne, zato bi marsikdo šotor zamenjal za udobno posteljo v topli sobi, a je kampiranje v primerjavi s cenami drugih nastanitev zelo poceni ali celo brezplačno.

Cene kampov

Cene kampov v nordijskih državah so v primerjavi s cenami pri nas ali na Hrvaškem bistveno nižje, vendar je nižja tudi vrednost za denar. Večinoma so slabše urejeni in je marsikaj, kar je v naših kampih že samoumevno vključeno v ceno, tam treba doplačati. V finskih kampih sva za šotor in dve osebi plačala od 12 do 29 € na nočitev. Najdražji je bil kamp v Helsinkih, ki bi za to ceno lahko bil lepše urejen. Na Švedskem sva večinoma kampirala brezplačno na urejenih počivališčih ob cesti, v kampu sva prespala le dvakrat in povprečno plačala 16 € na nočitev. Norveški kampi so naju povprečno stali le 14 € na nočitev, a so tudi ponudili najmanj. Za ta denar nemalokrat dobiš le nekaj kvadratnih metrov prostora za šotor, ostalo, kot je topel tuš in internet, se doplača.

Brezplačno kampiranje

Nordijske države so znane po tem, da je pod določenimi pogoji dovoljeno brezplačno kampiranje v naravi, a je v praksi to včasih težje izvedljivo in je vseeno bolj enostavno, če boste šotor postavili v plačljivem kampu, kjer boste imeli dostop do (toplega) tuša, stranišča in ogrevanega prostora, v katerem si boste lahko v zavetju pred vetrom, dežjem, mrazom in komarji pripravili hrano in jo pojedli. Poleg tega šotora zaradi terena ni mogoče postaviti kjerkoli. Težko je najti primeren raven prostor, ki ni poraščen z grmičevjem in visoko travo. Pri iskanju primernega prostora pa je treba upoštevati še nekaj pravil.

Finska

Finska ima na idiličnih lokacijah sredi gozdov in na obalah jezer urejene kampe z mizami, klopmi, ognjišči za kurjenje ognja in enostavnimi stranišči, kjer je dovoljeno brezplačno prenočiti. Midva sva si jih nekaj ogledala, a uspelo nama je tako prenočiti le enkrat, a še takrat sva imela težave s kuhanjem zaradi vetra in s komarji, ki so naju vztrajno napadali, zato sva potem vsakič raje prenočila v plačljivem kampu.

Zemljevid divjih kampov si lahko ogledate na spletni strani Laavu.org (samo v finščini).

• 

• 

• 

• 

• 

Norveška

Na Norveškem šotora ne smete postaviti na zasebnem zemljišču brez dovoljenja lastnika, prav tako ni dovoljeno šotora postaviti na obdelovalnih zemljiščih (polja, pašniki …), razen pozimi, ko so tla zamrznjena ali pokrita s snegom. Če najdete primeren prostor za svoj šotor, mora ta biti vsaj 150 metrov stran od stanovanjske hiše, avtodoma ali počitniške prikolice.

Švedska

Svoboda gibanja, pravica do javnega dostopa (švedsko Allemansrätten) je edinstvena institucija na Švedskem, s katero je dovoljeno hoditi, kolesariti, voziti, smučati in taboriti na poljubnih zemljiščih, razen na zasebnih vrtovih, obdelovalnih zemljiščih ali v bližini stanovanjskih hiš.

Vsakih nekaj kilometrov so ob cesti manjša parkirišča, kjer avto lahko parkirate za največ 24 ur in na varni razdalji proč od ceste, če najdete primeren prostor, postavite šotor. Najlažje je tistim z avtodomi, ki se lahko enostavno ustavijo skoraj kadarkoli in kjerkoli ob cesti in prenočijo.

• 

• 

Ob švedskih cestah so urejena tudi večja počivališča, kjer se lahko ustavite za največ 12 ur in brezplačno prenočite. Počivališča so lepo urejena in opremljena z modernimi stranišči. Na vsakem je tudi raven prostor s pokošeno travo, kamor je možno postaviti šotor.

Zemljevid s počivališči si lahko ogledate na spletni strani Švedske prometne uprave (Trafikverket).

• 

• 

• 

• 

Kaj je še dobro vedeti?

Šotor

S šotorom boste najverjetneje po nordijskih državah potovali poleti, zato je treba upoštevati, da je takrat tam ponoči svetlo. Za dober spanec priporočava šotor, skozi katerega v notranjost prodre čim manj svetlobe. Pogosto lahko dežuje, zato naj bo šotor čim bolj odporen na vodo in veter. Na svojem potovanju sva doživela nevihte z močnim vetrom in temperaturo zraka od 5 do 30 °C, zato je dobro, da je šotor tudi zračen, s seboj pa morate poleg toplih spalnih vreč imeti še dodatne odeje. Ker ne boste dolgo na enem mestu, naj bo šotor hitro in enostavno postavljiv in zložljiv.

Midva sva si za to potovanje kupila šotor znamke Quechua, model Fresh & Black, ki ima vse zgoraj omenjeno in se je odlično obnesel v vseh vremenskih razmerah. V njem sva na celotnem potovanju prespala 43-krat.

Kuhanje

Električna kuhalna plošča ne pride v poštev, plinski gorilnik na kartuše pa se v vremenskih razmerah na severu velikokrat ne obnese najbolje. Veter, ki pogosto piha, lahko plamen spodnaša ali celo ugasne in traja celo večnost, preden voda zavre. Če boste kuhali na prostem, boste težko našli primerno zavetje, da veter ne bo kljuboval gorilniku. Midva sva na plinskem gorilniku uspešno skuhala le nekajkrat.

Večina kampov ima kuhinje v notranjih prostorih, ki jih lahko brezplačno uporabljate. Nekatere so moderne in dobro opremljene, nekatere slabše, zato je najbolje, da imate s seboj svojo posodo, pribor in pripomočke za kuhanje. V kampih ni veliko gostov s šotori, zato jih večina hrano pripravlja v svojih udobnih avtodomih in so kuhinje le redko zasedene.

Tuširanje

Nekateri kampi, še posebej na Norveškem, zaračunavajo toplo vodo za tuširanje. Marsikdo bi pogumno rekel, da se poleti lahko tuširaš s hladno vodo, a na skrajnem severu nikoli ni pravega poletja, pa tudi voda, ki priteče iz pip, izvira na ledenikih in je ledeno mrzla. Ob tuših so nameščene robustne kovinske naprave, ki sprejemajo samo kovance. Če slučajno pri sebi nimate gotovine, kovance lahko s plačilno kartico dvignete na recepciji kampa. Za 10 norveških kron (1 €) bo iz pipe za največ 5 minut pritekla topla voda. Minute se odštevajo tudi, ko voda ne teče. Če tudi vi ne bi drago plačevali nečesa, kar naj bi bilo v Evropi v 21. stoletju samoumevno, si toplo vodo v umivalniku za roke natočite v prenosni tuš za kampiranje.

Prednost plačljivih tušev pa je, da verjetno nihče ne bo imel nič proti, če boste divje kampirali izven kampa in se boste tja prišli samo stuširat.

Internet in mobilna telefonija

V nekaterih kampih je internet treba doplačati, kjer pa je brezplačen, le redko dobro deluje in še to le v območju recepcije. Midva sva morala veliko uporabljati mobilni internet, ki ga na srečo v državah članicah Evropske unije ni treba več doplačevati. Tudi na Norveškem, ki ni država članica Evropske unije, je pa v Evropskem gospodarskem prostoru, veljajo isti pogoji uporabe mobilne telefonije kot doma. Pred potovanjem preverite, koliko mobilnih podatkov za porabo v EU imate vključenih v svojem paketu.

Internet sva potrebovala ves dan, tudi po poti, ko sva iskala najbližje in najprimernejše kampe. Večkrat je bilo treba tja tudi poklicati, če na spletni strani niso imeli objavljenih cen ali sva potrebovala kakšno drugo informacijo. Poraba enot mobilne telefonije znotraj EU brez doplačila je na tem potovanju velika prednost, ki olajša marsikatero težavo na poti, poenostavi in poceni potovanje.

Namestite si uporabno aplikacijo za pametne telefone NorCamp, v kateri najdete seznam kampov v Nordijskih državah.

Pranje perila

V skoraj vseh kampih so na voljo pralni in sušilni stroji. Za vsako pranje ali sušenje je treba odšteti povprečno 5 €. V redkih kampih je uporaba pralnih in sušilnih strojev brezplačna, običajno v najcenejših. S seboj imejte pralni prašek.

Prijava in odjava

Ker je poleti svetlo tudi ponoči, sva v kampe hodila zelo pozno, tudi po 22. uri, ko so bile recepcije že zaprte. V tem primeru je vseeno možno priti v kamp in postaviti šotor, plača pa se naslednji dan pred odhodom, ko je recepcija spet odprta. Nekateri manjši zasebni kampi nimajo recepcije, le nabiralnik, nad katerim je cenik in v katerega se vrže kuverta z denarjem.

Pozor, komarji!

Niti v Aziji, v vročen in vlažnem podnebju, nisva videla toliko komarjev na kupu, kot sva jih na Finskem. Vedela sva, da jih je tam veliko, a si nisva predstavljala, da jih je res tako veliko. Hkrati te obletava vsaj petdeset komarjev, odpreš vrata avtomobila, da bi iz njega vzel šotor in drugo opremo, pa jih imaš v trenutku poln avto. Celo noč se sliši njihovo brenčanje, ko v rojih obletavajo šotor. Nekajkrat sva morala teči do šotora, skočiti vanj in ga hitro zapreti, pred spanjem pa ga je bilo vsakič treba pregledati, če se je kateri izmuznil vanj. Na srečo pičijo bolj redko. Najbolj aktivni so bili od 9. ure zvečer do jutra. Že zaradi komarjev je kuhanje hrane zunaj pred šotorom nemogoče in se je kljub temu, da je zunaj sončen in topel večer, treba zapreti v kuhinjo. Bistveno manj komarjev je bilo na Norveškem in na zahodni obali Švedske, ponekod nič več kot pri nas. Komarji pa niso edini, ki prežijo na ljudi, ampak tudi drobne mušice, ki nezadržno grizejo in jim komaj uideš.